Poučevanje učencev, katerih prvi jezik ni slovenski

Poti, po katerih učitelji vodijo učence do cilja, so različne, najboljša pa je tista, ki vsem učencem, ne glede na njihove različne zmožnosti in na njihovo predznanje, nudi optimalno napredovanje. V slovenski osnovnošolski sistem se vsako šolsko leto vključi več otrok, katerih prvi jezik ni slovenski. Ker imajo različne možnosti za usvajanje učnega jezika oz. jezika okolja, slovenski jezik različno obvladajo. Učenje slovenščine kot drugega jezika ne more biti prepuščeno učencu in njegovim staršem, temveč mora odgovornost za to prevzeti šola, še posebej učitelj, ki otroka poučuje. Avtorica monografije v desetih poglavjih poleg nekaterih psiholoških, jezikoslovnih in jezikovnodidaktičnih tem predstavi dozdajšnje izkušnje osnovnošolskega vključevanja otrok, katerih prvi jezik ni učni jezik, v tujih šolskih sistemih in v Sloveniji, ter ponudi učni pristop, ukrepe za učinkovitejše razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenskem jeziku pri omenjenih otrocih, osnutek del in nalog šolskega koordinatorja za področje vključevanja in izobraževanja učencev, katerih prvi jezik ni slovenski, ter opise štirinajstih didaktičnih iger, sicer namenjenih razvijanju besedišča in skladenjske zmožnosti, a se jih da prilagoditi tudi za razvijanje drugih učnih ciljev. Monografija je namenjena ozaveščanju vseh, ki jih zanima vključevanje in izobraževanje otrok, katerih prvi jezik ni slovenski, ter usmerjanju in pomoči vsem, ki poučujejo ali nameravajo poučevati v osnovni šoli.

Število strani: 356