Zoisova palača v Ljubljani

Monografija obravnava Zoisovo palačo v Ljubljani, ki je največja zasebna palača v starem delu mesta. Za Slovence ima izreden kulturni in zgodovinski pomen, saj se je tu med drugim tvorila slovenska književna kultura, katere gonilna sila je bil lastnik Žiga baron Zois. Monografija je osredotočena na zgodovino prostora, kjer stoji, zapleteno stavbo zgodovino palače in opreme, obravnava pa tudi pomembne lastnike in stanovalce ter funkcijo palače med 18. in 20. stoletjem. Michelangelo baron Zois se je 1728 naselil na Bregu, ki se je razvil v veletrgovsko četrt. Leta 1760 je začel z nakupi sosednjih stavb, ki jih je zaključil njegov sin Žiga baron Zois leta 1793. Ugotovljena je natančna lokacija, zgodovina gradnje in podoba stavb, ki so stale na mestu palače, ter natančna lokacija dvojnega južnega mestnega obzidja. Knjiga obravnava najpomembnejšega lastnika Žigo Zoisa, druge prebivalce in obiskovalce palače v njegovem času. Najobsežnejše poglavje je posvečeno natančni zgodovini gradnje in opreme palače ter zgodovini ureditve obeh vrtov ob palači. Palača je bila prvič razširjena med letoma 1766 in 1768, današnjo podobo pa je dobila letoma 1806 in 1808, ko je Zois podrl Bistriški dvor s cerkvijo. Ugotovljena je tudi prvotna razporeditev prostorov, saj je bila notranjščina pozneje vsaj trikrat prezidana. Prvi vrt je na opuščenem cvingerju Zois začel urejati že leta 1775, Zoisov graben na zasutem obrambnem jarku pa vsaj leta 1784. Predstavljene so tudi vse prezidave notranjščine v času Karla Zoisa ter obe, ki sta jih že v prvi polovici 20. stoletja naročila Peter Kozina in Rihard Skubic.  

Št. strani: 239