Protejkina pustolovščina

Tinka Bačič
Protejkina pustolovščina

Tejka je človeška ribica. Tejka – protejka. Naveličana umirjenega življenja v temi kraškega podzemlja si je zaželela potepanja po zunanjem svetu, svetu svetlobe, barv in sprememb, o katerem je slišala pripovedovati netopirje. Njen najboljši prijatelj, povodni mož, ji je to odločno odsvetoval in jo svaril pred nevarnostmi, ki prežijo tam zgoraj. A ker je bila Tejka v svojem načrtu neomajna, ji je na pomoč priskočil s čarovnijo. Čirule-čarule … Pif! In protejka je bila v trenutku opremljena z ostrim vidom, odporno kožo in krepkimi pljuči - pripravljena na pustolovščino v zunanjem svetu. Poslovila sta se in Tejka je odplavala v beli dan ... Na poti je srečala ribe in spoznala, da jim ni nič kaj dosti podobna, čeprav tudi sama v imenu nosi besedo ribica. Družila se je z žabami in opazila, da ima z njimi marsikaj skupnega. V dogodivščinah v zunanjem svetu je bilo zanjo vse novo, vznemirljivo in zanimivo, dokler … Ojej! Le za las je ušla čapljinemu kljunu, a tukaj se zgodba zapleta še dalje in Tejka se sreča tudi z ljudmi …Pripovedništvo (pripovedovanje zgodb) je uveljavljena metoda poučevanja, kjer informacije predstavimo v obliki zgodbe. Tudi domišljijske, saj je otroška moč domišljije eno najmočnejših in najuporabnejših orodij pri poučevanju.Protejkina pustolovščina je zasnovana kot naravoslovna, a hkrati domišljijska zgodba, namenjena mlajšim otrokom, ki želijo podrobneje spoznati življenje proteusa ali človeške ribice (Proteus anguinus). Skozi zgodbo lahko otroci spoznajo življenjske razmere v jamah, glavne prilagoditve proteusa na jamsko okolje, nekatere prebivalce in obiskovalce jam, kot so netopirji, sorodnost proteusa z drugimi dvoživkami, podobnosti in razlike z žabami, ribami, kačami, njihov način dihanja, telesne značilnosti (npr. število prstov na nogah) itn. Domišljijski okvir, v katerega so vpete te biološke resnice, pa deluje kot sredstvo, ki jih na učinkovitejši način približa otrokom.