Prostor igre

Beatriz Tomšič Čerkez in Domen Zupannčič
Prostor igre

Pričujoča monografija je pionirsko delo te vrste na Slovenskem. Avtorja sta prepoznala prostor kot jezik, ki je tako kot drugi jeziki sestavni element oblikovanja misli. Branje prostorskega jezika vključuje vsa čutila, tj. oddaljene (oči, ušesa, nos) in takojšnje receptorje okolja (koža, membrane in mišice). Zaznavanje prostora je subjektivno in holistično, tj. taktilno, vizualno, z vonjem in kinestetično. Spreminja se skozi različne faze življenja. Predšolski otroci kažejo prirojeno in izjemno visoko raven zaznavne občutljivosti v odnosu do obkrožajočega okolja. Njihovi čutilni receptorji so aktivnejši kot v kasnejših življenjskih obdobjih. Prostor je neke vrste tretji vzgojitelj predšolskih otrok. Avtorja navedena spoznanja nadgradita s povezovanjem arhitekturnega in pedagoškega jezika, teoretska razpravljanja podkrepita s primeri, kar je za bralca še posebej dragoceno.